Sotočja

Slovenci v Barkovljah bi lahko ostali brez svojih prostorov. Nepremičninska družba DOM, lastnica več slovenskih kulturnih domov na Tržaškem, tudi v Barkovljah, je v velikih finančnih težavah. »Rušenje tega kraja je kot rušenje naših spominov in naše bodočnosti,« pravijo člani mladinskega krožka Barkovlje in napovedujejo proteste. O nalogah Centra avstrijskih narodnosti, ki je bil pred 4 desetletji ustanovljen na Dunaju, se pogovarjamo s predsednikom ddr. Marianom Wakounigom. Kot opozarja, ni dovolj, da so narodne skupnosti zapisane v zakonu, treba je biti aktiven, da bi postale avtohtone manjšine v javnosti bolj prepoznavne. Za ohranitev domanje oziroma domače besede se pri svojem delu trudi Imre Trajbar, novi sodelavec Radia Monošter. S kakšnimi izzivi pa se srečuje pri svojem delu? Prisluhnite! , Foto (instragram): projekt Oživljanje preteklosti za načrtovanje prihodnosti

Tržaški Slovenec Martin Poljšak, novinar Primorskega dnevnika, je izdal svoj knjižni prvenec z naslovom 'A kot Ali'. Pri svojem poklicnem delu in kot prostovoljec se namreč srečuje z migranti. Zgodbo enega od njih je zdaj predstavil še v knjigi, ki je izšla v slovenskem in italijanskem jeziku pri Založniptvu tržaškega tiska. Zveza slovenskih organizacij, ena izmed treh krovnih političnih organizacij koroških Slovencev, ima novega predsednika. Florianu Wieserju funkcija, kot pravi, predstavlja izziv. Kaj pa meni o povezovanju krovnih organizacij in skupnem zastopstvu koroških Slovencev? Pred pomembnimi izzivi so tudi rojaki na Hrvaškem, tako pri pomlajevanju društev, odnosu do slovenskega jezika in politični participaciji. Preverjamo, kaj o tem meni predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Barbara Antolič Vupora. Odpravimo se tudi v Monošter, kjer so se poklonili etnologu, jezikoslovcu in pesniku Avgustu Pavlu. Zakaj je bil ta vsestranski raziskovalec tako pomemben za rojake na Madžarskem? Prisluhnite!…

Slovenska narodna skupnost v Italiji se mora soočiti s svojimi ključnimi izzivi, pravi zgodovinar dr. Borut Klabjan, dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske znanstveno raziskovalne dosežke. V nasprotnem bo to prepuščeno zgodovinarjem ali celo arheologom. Kako pa je v teh časih z raziskavami na področju humanistike? V avstrijski prestolnici čestitamo Centru avstrijskih narodnosti, ki praznuje 40 let delovanja. Kaj pa je osrednja skrb Slovenske iniciative Dunaj, ustanovljene pred 12 leti? V Šmihelu pri Pliberku se pridružimo lutkarjem na tradicionalnem festivalu Cikl Cakl. V Monoštru pa ujamemo novega zagovornika Slovencev v madžarskem parlamentu Karla Holca. Kako poteka njegovo delo Budimpešti? Prisluhnite! Foto (Matjaž Tavčar): prof.dr. Borut Klabjan - dobitnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke

Rojaki na Videmskem so s svojim trudom za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete navdušili pristojno ministrico Suzano Lep Šimenko. Nas pa med drugim zanima, ali je po začetnih kadrovskih težavah vendarle normalno stekel eksperimentalni program večjezičnega pouka v Kanalski dolini. O financiranju dvojezičnega šolstva se je ministrica Lep Šimenko pogovarjala z rojaki v Porabju. To pa ni bila edina tema. Koroški Slovenci tudi ob 106. obletnici plebiscita opozarjajo na neizpolnjevanje določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Režiserka Andrina Mračnikar pa je ponosna na prvo priznanje, ki ga je njen najnovejši film Mila Marija dobil že ob svetovni premieri. Prvi avstrijski celovečerni film, ki pripoveduje o boju koroških slovenskih partizanov, je namreč na festivalu v Zürichu dobil nagrado občinstva. Kaj pa pričakuje pred projekcijami v Avstriji in Sloveniji? Foto (ZFF) na RTV365: Režiserki in scenaristki Andrini Mračnikar ter producentu Alexandru Dumreicher-Ivanceanuu je nagrado podelil…

Kako bo v prihodnje s programom za krepitev gospodarskih temeljev slovenske narodne skupnosti v zamejstvu? Po zagotovilih pristojnih na gospodarskem ministrstvu se bo program nadaljeval, prve projekte pa naj bi potrdili še letos. Kakšna pa bo usoda Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko, ki se je srečala s koroškimi Slovenci, verjame, da bodo rešitev našli. Ustavimo se v Gradcu, kjer o boju koroških partizanov pripoveduje razstava Ustanovitev odpora s kipom Baklonosca v osrednji vlogi. Povabimo vas v Trst na Slovenski pozdrav Barkovljanki. V Slovenski vesi pa izvemo več o Alojzu Dravcu, enemu tistih, ki so spreminjali Porabje. Kako? Prisluhnite! Foto (USZS): Vseslovensko srečanje rojakov na Hrvaškem v Karlovcu

Dvojezičnost je privilegij in bogastvo, poudarja nova ravnateljica dvojezičnega osnovnega šolstva v Porabju Petra Gal. Na razpis se je prijavila, ker ima rada izzive in teh v Porabju ne manjka. Pred pomembnimi izzivi je tudi Enotna lista, stranka, ki zastopa koroške Slovence na lokalni ravni. Na zadnjih občinskih volitvah leta 2021 je dosegla zgodovinski uspeh. Slabega pol leta pred novimi volitvami pa na vodstvo letijo kritike, da je premalo aktivno. Odpravimo se v dolino Zilje, kjer na različne načine krepijo zavedanje o slovenskih koreninah in jeziku, tudi s spominskim obeležjem v poklon deportiranim leta 1942. Da meje niso zgolj črte ločevanja, temveč so prostori , kjer se soočajo različne kulture, jeziki, spomini in identitete, opozarjajo udeleženci prireditve EKOTONES v Trstu. Mesto ni bil izbrano naključno. Zakaj? Prisluhnite!

Senatorka Tatjana Rojc in Slovenska kulturno gospodarska zveza iz Trsta sta se ostro odzvali na preklic vabila za sodelovanje na srečanju vodij diplomacij obeh držav. To je ponižujoče za celotno narodno skupnost, pravi senatorka iz vrst Demokratske stranke, ki bi lahko bila ena zadnji predstavnic Slovencev v italijanskem parlamentu. Predsednik stranke Slovenska skupnost Damjan Terpin, ki je vabilo dobil, ji odgovarja, da so edina slovenska stranka v Italiji, zato morajo sodelovati na tovrstnih srečanjih. O složnosti, slovenskem jeziku, poeziji in glasbi pripovedujeta tržaški literat Marko Kravos in njegov vnuk, pianist in skladatelj Simon Kravos. Doktorica Barbara Riman predstavi rezultate najnovejše raziskave o Slovencih na Hrvaškem, ki jih je vse manj. Ustavimo se v Slovenskem domu in hotelu Lipa v Monoštru, ki ga intenzivno obnavljajo. Preverjamo pa tudi, kakšni so obeti za izvedbo drugih ambicioznih projektov, namenjenih krepitvi gospodarskih temeljev Slovencev v zamejstvu. Foto (fb Slovenska matica):…

Slovenci v Porabju so s svojo enotnostjo navdušili pristojno ministrico Suzano Lep Šimenko. Med večjimi težavami pa so ob njenem obisku izpostavili pomanjkanje usposobljeni dvojezičnih učiteljev. Kako pa se s tem izzivom soočajo koroški Slovenci? Je ideja o povezavi Slovenske gimnazije v Celovcu in dvojezične trgovske akademije dokončno pokopana, sprašujemo vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo v Sabino Sandrieser. Posvetimo se celovečernemu filmu Andrine Mračnikar Mila Marija. Prvi igrani film v Avstriji v slovenskem jeziku, ki pripoveduje o boju koroških slovenskih partizanov med in po drugi svetovni vojni, bo te dni doživel svetovno premiero. Vrnemo pa se tudi v leto 1976, ko je po majskem Furlanijo in Benečijo septembra stresel še en rušilni potres.

V Bazovici pri Trstu se je s tradicionalno spominsko slovesnostjo sklenil niz dogodkov, posvečenih četverici antifašistov, obsojenih na prvem tržaškem procesu in ustreljenih leta 1930. Odpravimo se v Kulturni dom Pliberk, kjer se konec tedna začenja prvi festival DOMA. Odprl ga bo dokumentarni film Timne Katz »Trije dnevi, trije meseci, tri leta – in še vedno smo tu«, ki pripoveduje o pregonu koroških Slovencev z domov leta 1942. V Porabju je po večletnem premoru vnovič začela delovati gledališka družina Nindrik Indrik. Z igro Krčma na koncu vasi so med drugim odprli tudi vprašanje o druženju, ki ga je vse manj. V oddaji pa se nam pridruži tudi reški rojak Natko Štiglić. Večkrat nagrajeni glasbenik, raziskovalec in doktorand diplomacije se je v svoji disertaciji posvetil slovenski manjšini in kulturni diplomaciji. Zakaj? Prisluhnite!

Dober diplomat ima, kot pravi perzijski pregovor, v eni roki pero v drugi meč. ″Pri meni je pero raziskovanje, meč pa je kitara″, pravi doktorand diplomacije na Fakulteti za družbene vede Natko Štiglić. Po končani akademiji za glasbo je magistriral še na smeri kulturologije in se zaposlil kot mladi raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Uspešen glasbenik, dobitnik nagrade za debitanta na letošnjem festivalu dalmatinskega šansona v Šibeniku, je v svoji doktorski nalogi povezal kulturo in diplomacijo s Slovenci na Hrvaškem. Kako krmari med doktorskim študijem, raziskovanjem in sodelovanjem na glasbenih festivalih? Se vidi v diplomatskih vodah? Prisluhnite!

Na Dunaju živi več tisoč rojakov z avstrijske Koroške in iz Slovenije. Da bi ohranili slovenski jezik in identiteto, si že več let prizadevajo za ustanovitev dvojezične šole, bi delovala pod okriljem zasebne šole Komensky. Zatika pa se pri avstrijskih zveznih oblasteh, ki zdaj predlagajo ustanovitev evropske šole, čemur pa koroški Slovenci nasprotujejo. Kaj to pomeni, pojasnjuje Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik konference vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti. Krepitev šolstva v slovenskem jeziku je ena od prednostnih nalog, ki si jih je zastavil tudi Ištvan Peter Kondor, novi predsednik krovne porabske Državne slovenske samouprave. V Zagrebu preverjamo, kako je z razvojem gospodarske dejavnosti Slovencev na Hrvaškem, v Gabrovcu, na tržaškem Krasu, pa obiščemo cvetlično farmo Jagode Castellani.

Pol stoletja po uveljavitvi zakona o narodnih skupnostih, ki naj bi ščitil avtohtone manjšine v Avstriji, več kot tretjina mladih ne ve za njihov obstoj. To pomeni, da zakon ni ustrezen in je prenova nujna, poudarja doktor Daniel Wutti s Pedagoške visoke šole Celovcu, ki je sodeloval pri raziskavi. Umetnik Zdravko Haderlap pove več o Transformatorju, dvojezičnem prostoru spomina, ki so ga odprli v Železni Kapli in je namenjen različnim razstavam, kulturnim dogodkom in razpravam. Predstavljamo Sklad Mitja Čuk z Opčin pri Trstu, ki zelo uspešno skrbi za vključevanje in pomoč otokom, mladim in odraslim s težavami. Pridružimo se Bibliobusu Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki že 25 let vozi knjige med bralce v Porabju. Slikarka z Reke Željka Podobnik pa spregovori o vtisih z letošnje 35. likovne kolonije za Slovence po svetu na Mostu na Soči, ki jo pripravlja Slovenska izseljenska matica. Foto (fb SIM):Željka Podobnik s svojo umetnino - Atelje Most

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost…

Konec lanskega leta je vodenje Slovenskega stalnega gledališča Trst prevzela Nina Ukmar. Zaveda se, da je gledališče steber in institucija, ki presega zgolj gledališko dejavnost, hkrati pa si želi, da bi postal steber srečevanja in most med različnimi kulturami. Koroška slovenska igralka Lara Maria Vouk je za vlogo v seriji Poklicani dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona. Dejavna je v Sloveniji in na avstrijskem Koroškem, kjer bo imela kar nekaj projektov tudi to poletje. Martin Mlinar, ki uči slovenščino na gimnaziji v Monoštru, pa skuša dijakom približati jezik tudi skozi priložnosti, ki se jim ponujajo. Znanje slovenskega jezika je tudi velika poklicna prednost v Porabju, pa ne le tam, poudarja. Foto (Vida Toš): Martin Mlinarič - novi učitelj slovenščine na gimnaziji Sv. Gotarda v Monoštru

Pred 35 leti je v Celovcu odprla vrata prva in še vedno edina javna dvojezična ljudska šola. Bila je pomembna pridobitev ne le za koroške Slovence, temveč tudi za priseljene iz Slovenije. Ob krčenju podpor avstrijskih zveznih oblasti nas zanima, kako bo v prihodnje delovala krovna Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. O tem pripovedujeta dosedanji poslovodja Mitja Rovšek in njegova naslednica Julija Schellander Obid. Svetovni dan čebel z različnimi projekti obeležujejo tudi rojaki na Tržaškem, povezani v Društvo slovenskih čebelarjev. Letos so med drugim zasadili lipo, simbol slovenstva, pravi predsednica društva Vlasta Novak. Literarni zgodovinar Franci Just, častni član Zveze slovenskih slavističnih društev, pa spregovori o jezikovnih izzivih Porabja. Foto (zajem zaslona): poslikave na čebelnjaku Društva slovenskih čebelarjev Trst v Padričah

Dosedanje ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport naj bi do leta 2029 namenilo kar 10 milijonov evrov za krepitev gospodarske dejavnosti Slovencev v sosednjih državah. Gre za velik projekt in zanima nas, ali obstajajo realne možnosti za njegovo izpeljavo. S senatorko Demokratske stranke v rimskem parlamentu Tatjano Rojc se pogovarjamo o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Kakšne spremembe bi bile nujne 25 let po njegovem sprejetju? V Celovcu preverjamo, kako je s kandidati za mesto ravnatelja na Slovenski gimnaziji. Gostimo učiteljico dopolnilnega pouka slovenščine na Hrvaškem Evo Ciglar. S Klaudijo Sedar se odpravimo po poti Prekmurcev in Porabcev čez ocean v Ameriko. Slišite pa lahko tudi pesem Pingulauka, zmagovalno skladbo 36. festivala beneške pesmi. Foto (KD Rečan fb): Zmagovalci 36. festivala beneške pesmi

"Mi smo tu! 50 let po potresu!", je bilo geslo skupnega projekta Prvega programa in Radia Trst A v Špetru. Nekaj poudarkov iz celodnevne predstavitve življenje Slovencev v Benečiji in Reziji slišite v tokratni oddaji. Ustavimo na Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. Prihodnost te dvojezične šole je po skoraj 120 letih delovanja negotova. Nova učiteljica slovenščine na Hrvaškem Barbara Turk zelo predano poučuje na treh osnovnih šolah na Reki in okolici. Srčno delo pa ji otežujejo šolske oblasti, ki ji ne priznajo poklicnih kvalifikacij. Mlada porabska rojakinja Neomi Ileš se je z vsem srcem posvetila slaščičarstvu in s čebeljimi oblački navdušila na tekmovanju za najboljšo podjetniško idejo mladih. Kako pa je z njenimi načrti za prihodnost? Prisluhnite! Foto (Antje Gruden) - Mi smo tu! v terenskem studiu v Špetru v muzeju SMO

Tržaška Slovenka Danica Tul Smotlak je bila stara 8 let, ko je partizanska vojska osvobodila Trst. Spomini so živi še danes, tudi na to, kako je takoj po osvoboditvi vnovič zaživela kulturna dejavnost. Ustavimo se na Dunaju, kjer so pred kratkim ustanovili Slovensko šolsko društvo in tako naredili še en korak naprej pri zagotovitvi dvojezičnega pouka. Kaj sledi? Krovne politične organizacije koroških Slovencev se soočajo z izzivi pri vodenju, saj zanimanja ni. Nas pa med drugim zanima, ali bi lahko bila rešitev skupno zastopstvo. V Porabju se pridružimo predstavitvi čezmejnega projekta Gučimo, s katerim bi narečno kulturno dediščino Prekmurja in Porabja vključili v turistično ponudbo. Kako? Prisluhnite!

Praznična oddaja je v znamenju že več kot 100 let trajajočega upora koroških Slovencev. Čušn pašjon je literarno glasbeni projekt skupine Praprotnice in Martina Sadunika, ki je nastal ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Z njim nas popeljejo skozi zgodovino koroških Slovencev, diskriminacijo, ki so jo doživljali, in nam predstavijo tudi vidik nemško govorečih Korošcev. Praprotnice s Čušn pašjonom gostujejo po južnem avstrijskem Koroškem; od Škofič, Šentjakoba v Rožu in Pliberka do Celovca. Z izbranimi pesmimi in avtorskimi besedili spodbujajo k premisleku o vojni in miru, spoštovanju in razumevanju. Nekoč in danes. Prisluhnite jim! Foto (Novice.at): Praprotnice premierno s Čušn pašjonom v Škofičah

"Identiteta ne pozna meja, živi tam, kjer jo ljudje z zavzetostjo in ponosom negujejo," je dejala predsednica države Nataša Pirc Musar ob svojem prvem obisku pri Slovencih na Hrvaškem. Slovenci na Madžarskem imajo v parlamentu novega zagovornika. To je postal porabski rojak Karel Holec, ki ima veliko izkušenj z delom za narodno skupnost in veliko načrtov za hitrejši razvoj. Kaj pa si obeta od nove madžarske vlade? Celovška Mohorjeva je skupaj s koroškim deželnim radiem pripravila Teden etnične raznolikosti in tako skušala nemško govoreče seznaniti s slovensko narodno skupnostjo. Zakaj je to pomembno, pojasnjuje direktor Karl Hren. Tržaški zgodovinar Štefan Čok pa spregovori o procesu za zločine v taborišču Rižarna, ki je potekal pred pol stoletja. Epilog ni bil spodbuden. Zakaj? Prisluhnite! Foto(Boštjan Podlogar/UPRS): Skupinska slika ob srečanju predsednice države s predstavniki slovenskih društev na Hrvaškem

Porabska rojakinja Erika Köles Kiss je bila prva zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu. Po treh mandatih zdaj funkcijo prepušča novemu zagovorniku. Kako je zadovoljna z doseženim in kako se je v dobrem desetletju spremenil položaj Slovencev na Madžarskem? Avstrijska Koroška je dobila novega deželnega glavarja Daniela Fellnerja in zanima nas, kaj si od njega obetajo predstavniki treh krovnih političnih organizacij. Pridružimo se peterici mladih igralk iz Sel, članicam mladinske gledališke skupine, ki je s Pravljico po naše sklenila tokratne koroške kulturne dni v Ljubljani. Odpravimo se v Špeter, kjer že dve desetletji deluje Inštitut za slovensko kulturo. Naš gost je tudi Tomaž Simčič. Raziskal je več kot 250 letno delovanje slovenske skupnosti, ki se zbira v cerkvi Novega sv. Antona v Trstu. Kaj to pomeni za slovensko manjšino na Tržaškem? Prisluhnite! Foto (Silva Eöry): Erika Köles Kiss in Karel Holec - dosedanja zagovornica in novi zagovornik Slovencev v madžarskem parlamentu

Kot je že tradicija, na praznični velikonočni ponedeljek prisluhnemo reviji Koroška poje, ki jo pripravlja Krščanska kulturna zveza vse od leta 1972. "Ko glas žensk postane zgodba" je bil naslov tokratnega koncerta, ki je potekal 8. marca. Z njim so se poklonili skladateljicam, pevkam, zborovodkinjam, instrumentalistkam in glasbenim pedagoginjam. Prek videoportretov smo spoznali njihova razmišljanja o vlogi glasbe in ženske, izvedeli več o njihovem poslanstvu ter prisluhnili njihovi ustvarjalnosti. V celovškem Domu glasbe so nastopili moški pevski zbor Foltej Hartman iz Pliberka, mladinski pevski zbor Oisternig iz Zilje, kvartet Ave, vokalna skupina Tambula, skupina Akzent, zasedba Oktakord, Shifting Roots in Lara Rutar ter projektni zbor Mladina poje. Iz Italije, iz Devina, so prvič na koncert Koroška poje prišli Fantje izpod Grmade, komorni zbor Limbar pa iz Moravč. Prisluhnite jim!! Foto(ORF):Zbor Mladina poje navdušil občinstvo na Koroška poje

Koroški Slovenci, ki si prizadevajo za učenje slovenščine od vrtca do univerze, bi radi poenotili standarde poučevanja jezika v zasebnih in javnih dvojezičnih vrtcih. To pa ni edini izziv, pojasnjuje predsednik Skupnosti dvo in večjezičnih vrtcev Roman Verdel. Pridružimo se Mladim Celovčanom, ki so z lutkovno predstavo Zopet doma gostovali na tokratnih koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, in v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu na operni matineji prisluhnemo družini Ražem Locatelli. Ustavimo se v Porabju, kjer želijo ob pomoči regijske pisarne Olimpijskega komiteja Slovenije krepiti športno dejavnost med mladimi in jih ob tem spodbujati k uporabi slovenskega jezika. V Zagrebu pa preverjamo, kako uspešen je pri svojem delu mestni svet slovenske narodne manjšine. Izzivov ne manjka. Foto (Mateja Železnikar) - Mladi Celovčani z Zopet doma v Mini teatru v Ljubljani

Začetki delovanja slovenskega katoliškega prosvetnega društva Frančišek Borgija Sedej segajo v leto 1954, ko je bilo ustanovljeno Katoliško prosveto društvo, leta 1969 pa so mu dodali še imel goriškega nadškofa. Istega leta so začeli izdajati Števerjanski vestnik, dve leti pozneje pa so organizirali festival narodnozabavne glasbe, ki velja za drugi najstarejši tovrstni festival v Sloveniji. Ponosni so tudi na svojo dramsko družino, ki redno sodeluje na gledaliških festivalih v matični državi, na otroško in mladinsko gledališko skupino ter na mešani in otroški pevski zbor, z bogato zgodovino. Ena osrednjih prireditev pa je zagotovo prav festival narodnozabavne glasbe, ki bo letos že 54. V priprave so vključeni vsi in iz leta v leto raste, pravijo člani društva. V čem je čar festivala? Foto (S.K.P.D."Frančišek Borgija Sedej") - Kunstosi - zmagovalci 53. festivala

Slovenci, ki živijo na Dunaju, si že vrsto let prizadevajo za uvedbo dvojezičnega pouka oziroma slovensko šolo in zdaj obstajajo realne možnosti za uresničitev tega projekta pod okriljem šole Komensky. "Tako daleč, kot smo zdaj, še nismo bili," pravi Herbert Seher iz Slovenskega inštituta na Dunaju. K ohranitvi slovenščine na avstrijskem Koroškem pomembno prispeva tudi tednik Nedelja, cerkveni list krške škofije, ki praznuje 100 let in velja za najstarejši tednik v slovenščini. Da je za razvoj jezika pomembno narečje, je prepričana porabska Slovenka Valerija Časar. Novinarka Radia Monošter je za svoje delo dobila priznanje Železne županije za zasluge na področju narodnosti. Odpravimo pa se tudi k rojakom na Goriškem, v Števerjan, kjer so ponosni na živahno kulturno dejavnost; od gledališča, ki se predstavlja tudi v Sloveniji, do znanega festivala narodno-zabavne glasbe, ki bo letos potekal že 54.. Foto (S.K.P.D. "F.B. Sedej") - Strumno in veselo - praznovanje 50-letnice otroškega zbora

Maja bo minilo 50 let od rušilnega potresa v Benečiji in Reziji, ki je bil za tam živeče Slovence prelomen trenutek. Takrat so se namreč zavedeli, da se morajo tudi formalno organizirati. Potres je pomenil neke vrste preporod, se spominja beneška pesnica Marina Černetič, naša tokratna sogovornica. O izzivih, s katerimi se soočajo koroški slovenski kmetovalci, pripoveduje predsednik Zadruge Market Pliberk Štefan Domej, član Skupnosti južnokoroških kmetov in kmetic, svetnik v koroški Kmetijski zbornici. Posvetimo se kamišibaju, s katerim so koroškimi Slovenci nadgradili svojo bogato gledališko dejavnost. Odpravimo pa se tudi v Monošter, kjer bodo letos začeli z obnovo restavracije in recepcije hotela Lipa, enega od središč porabskih Slovencev. Pridružite se nam! Foto(zajem zaslona): Hotel Lipa v Monoštru

»Ko glas žensk postane zgodba« je bil naslov tokratnega koncerta Koroška poje, posvečenega ustvarjalkam v glasbi. Nekaj njihovih glasov in zgodb lahko slišite v tokratni oddaji. Pomemben glas je koroška Slovenka Olga Voglauer, že drugi mandat poslanka v avstrijskem državnem zboru. V prvem je bila poslanka strank vladne koalicije, zdaj je v opoziciji. Kako ji ustreza spremenjena vloga pa tudi, kakšen je odnos avstrijske vlade do manjšin? Ustavimo se na srednji šoli v Pliberku in preverimo, kako potekajo priprave na pilotno uvedbo dvojezičnega pouka. V Tržaškem knjižnem središču se pridružimo praznovanju prvega nacionalnega dneva branja. Odpravimo se tudi na Gornji Senik, kjer je nedavno obilno sneženje poškodovalo električno omrežje in povzročilo prebivalcem obilo težav. Nekateri so bili brez elektrike skoraj dva tedna. Kako so se znašli? Prisluhnite!

Demografski upad oziroma zima vpliva tudi na vpis v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, kažejo najnovejši podatki. Kako se na to odzivajo pristojni? Ustavimo se v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu. Pred kratkim so tam odprli prenovljen oddelek za otroke, ki so v ospredju njihovega delovanja. Že dalj časa pa se soočajo s pomankanjem zaposlenih. Jim lahko pri tem pomagata ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu? Težave z usposobljenimi kadri imajo tudi porabski Slovenci. Dvojezični vrtec v Števanovcih, ki praznuje 40 letnico delovanja, namreč zaradi porodniškega dopusta nima zaposlenih vzgojiteljic, ki govorijo slovensko. Ustavimo se v ljubljanski mestni hiši, kjer so se z odprtjem razstave in predstavitvijo knjige o pregonu leta 1942 začeli tokratni koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Ogledamo si tudi predstavo celovškega Teatra Rampa Prihodi odhodi, ki pripoveduje o vrniti pregnanih koroških Slovencev na opustošene domove. Kako se je odzvalo občinstvo v Ljubljani?…

Slovenija in Madžarska sta v skupni sklad za gospodarski razvoj obmejnega območja namenili še vsaka po milijon evrov. Katere projekte bo sklad financiral letos in kaj to pomeni za porabske Slovence, pojasnjuje državna sekretarka Vesna Humar. Ustavimo se v Celovcu, kjer se te dni na tradicionalni Tribuni predstavljajo mladi koroški slovenski lutkarji in gledališčniki. Odpravimo se v Sele, kjer so ponosni na prvi občinski zemljevid slovenskih ledinskih in hišnih imen, priljubljen tudi med izletniki. Z doktorico Bogomilo Kravos se sprehodimo po Svetem Ivanu v Trstu, mestni četrti, ki je bila nekdaj pretežno slovenska. V Pulju pa se pridružimo učenkam in učencem dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Zakaj so se odločili zanj? Prisluhnite! Foto (Jaka Novak): Slovesno odprtje Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani in koroška Slovenka Ana Grilc, ki bere o svojih prednikih pregnanih leta 1942

Še enkrat se poklonimo tržaškemu rojaku Miroslavu Košuti, velikemu literatu, ki je pustil sledi ne le v zamejskem, temveč v širšem slovenskem prostoru. Ustavimo se v Porabju in preverimo, kako je bilo na tradicionalnem Borovem gostüvanju. Povabimo na ogled zanimive razstave Divja 70. leta, ki pripoveduje o boju koroških Slovencev za svoje pravice in solidarnosti. Čestitamo Slovenskemu prosvetnemu društvu Šentjanž, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Skrb za slovenski jezik je ena od ključnih nalog društva, pravi predsednica Nadja Keuschnig. Doktorica Barbara Riman, vodja reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, pa spregovori o slovenskih društvih na Hrvaškem v prejšnjem stoletju in ob tem ugotavlja, da so današnji izzivi zelo podobni tistim pred 100 leti. Kakšni so? Prisluhnite! foto (Vida Toš): Borovo gostüvanje že več kot 200 let pripravljajo v Porabju

Rojaki onstran meje kulturni praznik praznujejo ves mesec. Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so se na osrednji slovesnosti Francetu Prešernu, slovenski kulturi in Borisu Pahorju poklonili s praizvedbo kantate Patricka Quaggiata Grmada v pristanu. Februar je tudi mesec vpisov in zanima nas, kakšni so vpisni pogoji na dvojezičnih srednjih šolah na avstrijskem Koroškem, kjer znanje nabira veliko dijakov iz Slovenije. Naš sogovornik je tudi glavni urednik slovenskega programa avstrijske javne RTV Marijan Velik, dolgoletni predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, ponosen tudi na uspehe slovenskih športnikov. Porabski Slovenec Alojz Hanžek, letošnji dobitnik najvišjega priznanja, ki ga Madžarska podeljuje za delovanje v korist narodnih skupnosti, pa je prepričan, da se jezik in identiteta ohranjata skozi vsakdanje življenje, običaje in delo v skupnosti. Kaj vse počne? Prisluhnite! Foto (veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpesti Fb): Alojz Hanžek, dobitnik priznanja madžarske vlade, s…

Letos bo minilo 80 let od začetkov slovenskega radijskega programa avstrijske javne RTV. Leta 1946 je namreč ORF prvič predvajala slovensko besedo. Iz Borovelj so prenašali nemško-slovensko kulturno prireditev, na kateri je slovenske pesmi recitiral Helmut Hartman in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Helmut Hartman je k sodelovanju na radiu povabil tudi Marjana Velika, takrat še dijaka Slovenske gimnazije v Celovcu. Potem, ko je bil glavni urednik slovenskega programa ORF zadnjih 24 let in 21 let odgovorni urednik televizijske oddaje Dober dan, Koroška je zdaj tik pred upokojitvijo. Kot več drugih dejavnih koroških Slovencev je multifunkcionar, zato mu dela ne bo zmanjkalo. Od leta 1992 je predsednik Slovenske športne zveze iz Celovca, kar pomeni, da je na čelu krovne organizacije dlje kot je bil Marjan Šturm, se pošali. Pri depolitizaciji športne organizacije mu je pomagal Bernard Sadovnik, takrat tajnik športne zveze, ki danes povezuje več kot 35 društev in klubov. Kako pa je Marijan Velik…

Zimske olimpijske igre Milano Cortina so odlična priložnost za promocijo Slovenije, je prepričan tržaški rojak Aljoša Ota, vodja predstavništva Slovenske turistične organizacije v Milanu. Kaj pa pričakuje alpska smučarka Caterina Sinigoj, prva članica slovenske reprezentance iz zamejstva? Gostimo Tischlerjevo nagrajenko, koroško Slovenko, etnologinjo Herto Maurer Lausegger in koroškega deželnega glavarja Petra Kaiserja, dobitnika tokratne Rizzijeve nagrade. Da je dvojezično šolstvo pred pomembnimi izzivi tudi v Porabju, opozarja Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave. Kaj pa se dogaja s Slovenci na Hrvaškem? Odgovore iščemo v pogovoru s predsednico njihove krovne zveze Barbaro Antolić Vupora, ki se sooča s številnimi izzivi. Kakašne so rešitve? Prisluhnite!

Lani je bilo v zamejstvu veliko čudovitih dogodkov, policijska racija pri muzeju Peršman na avstrijskem Koroškem pa pretehta vse lepo, kar ostaja v spominu, pravi državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ne povsem zadovoljna z epilogom po raciji. Dvojezičnost je v Pliberku na avstrijskem Koroškem vseprisotna in tega se zavedajo tudi vsi trije županski kandidati, ki jih gostimo v tokratni oddaji. Predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovač predstavlja letošnje načrte, povezane tudi s krepitvijo turizma. Tržaška Slovenka Martina Jazbec pa spregovori o življenju in ustvarjanju v Ljubljani, kjer živi skoraj 10 let. Kaj pa vezi z rojaki v Furlaniji – Julijski krajini, kako jih ohranja? Prisluhnite! Foto (Novice.at): Kandidati za župana občine Pliberk - Daniel Wriessnig (ÖVP), Dominik Stuck (SPÖ) in Marko Trampusch (Enotna lista)

Dan emigranta je tradicionalno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in priložnost za kritično oceno položaja slovenske narodne skupnosti v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Kakšne so tam trenutne razmere? Skupaj s predstavniki koroških Slovencev potegnemo črto pod lansko jubilejno leto, ki ga je najbolj zaznamovala policijska racija pri Peršmanu, in preverjamo, kaj si obetajo v letošnjem. Bodo pozivi k posodobitvi zakona o narodnih skupnostih, ki se vrstijo že desetletja, vendarle uslišani? Naša gostja je vsestransko dejavna porabska rojakinja Marijana Sukič, vrsto let glavna urednica tednika Porabje, zdaj pa je v knjižnem daru bralcem dodana njena zbirka kratkih zgodb Daleč, daleč poje mila melodija. Na Reki pa se s študenti Filozofske fakultete pogovarjamo tudi o razlogih za vpis na študij slovenskega jezika. Prisluhnite! Foto (USZS): Dan emigranta in praznovanje 50 letnice Beneškega gledališča

Tržaška rojakinja Andrejka Možina in koroški Slovenec Tonč Feinig sta zelo dejavna glasbenika s številnimi projekti. Konec lanskega leta sta se predstavila tudi s koncertoma na Radiu Slovenija. Jazz pianist, skladatelj in pevec Tonč Feinig je s svojo skupino gostoval v Studiu Hendrix na Radiu Koper in svoj nastop naslovil Med jazzom, pesmijo in svobodo trenutka. Violončelistka, skladateljica in vokalistka Andrejka Možina pa je s triom Violoncelli Itineranti nastopila v studiu 13 v oddaji Prva vrsta in predstavila nagrajeno knjigozvočnico Besede ne ubogajo več, s katero se je poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Foto: Tonč Feinig & The Band v Hendrixu

V letu, ko smo med drugim obeleževali 80. obletnico konca druge svetovne vojne, 70. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe in 50. obletnico podpisa osimskih sporazumov, sta svoja jubileja praznovali tudi dve zamejski rock zasedbi. Doberdobska skupina Blek Panters je v goriškem Kulturnem domu s tremi razprodanimi koncerti proslavila 30. rojstni dan. Koroška slovenska zasedba Bališ pa je v K in K centru v Šentjanžu v Rožu z Bališ Areno praznovala prvih 25 let delovanja. Prisluhnite izboru skladb z obeh koncertov, izjavam glasbenikov in občinstva! foto (Mateja železnikar) - Prvih 25 skupine Bališ

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca je za pomemben prispevek k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine prejel Trubarjevo priznanje Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. O delovanju Inštituta pripoveduje direktorica Martina Piko Rustia. Goriški plesalec Alex Devetak, ki je med drugim navdušil na odprtju evropske prestolnice kulture in koncertih skupine Blek Panters ter nastopil v njihovem videu ŠA ŠA ŠA, v Ljubljani študira oblikovanje tekstilij. Zakaj Slovenija, ko pa je Italija središče visoke mode? V Ljubljani je študiral tudi Dušan Mukič, novinar in literat, ki je s svojimi najnovejšimi soneti postavil spomenik porabskim slovenskim vasem in vnovič zmagal na natečaju Porabske litere. V Slovenskem domu Zagreb pa si ogledamo razstavo del, nastalih na kreativnih delavnicah. Od kod ideje? Prisluhnite! Foto (zajem zaslona): Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik

Razširitev dvojezičnega sodstva na avstrijskem Koroškem je ena od tem, ki bo aktualna tudi prihodnje leto, saj premika na tem področju ni. Kdo je za to odgovoren, sprašujemo odvetnika Rudija Vouka. Ob 90. rojstnem dnevu čestitamo znanemu avstrijskemu umetniku, koroškemu Slovencu Valentinu Omanu. In Memoram: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod je naslov njegove najnovejše razstave, s katero se je v Koroški galeriji likovnih umetnikov v Slovenj Gradcu sklenilo jubilejno Omanovo leto. Ustavimo se v Monoštru, kjer so podelili nagrade za najboljša literarna dela, ki so jih ustvarjalci vseh generacij poslali na letošnje Porabske litere. Posvetimo se tudi športni dejavnosti, ki je med Slovenci v zamejstvu dobila nov zagon z ustanovitvijo zamejske športne koordinacije in odprtjem regijskih pisarn OKS. Vabimo pa vas tudi na pohod po Vertikali, planinski pešpoti, ki povezuje celotno območje, na katerem živijo Slovenci v Italiji. Foto (Koroška galerija likovnih umetnosti): Valentin Oman - In memoriam: Križev pot…

Novinarka in urednica na slovenskem programu RAIa v Trstu Lucija Tavčar sodi v mlajšo generacijo Slovencev v Italiji, v svojih genih pa nosi tudi koroške Slovence. Poklicno je šla po očetovih stopinjah in se zaposlila na slovenskem programu RAI-a. Službeno jo pot pogosto vodi v Benečijo in Rezijo in tam živeči Slovenci jo spominjajo na rojake na avstrijskem Koroškem, pravi. Ponosna je na oddaje v narečjih, ki jih Radio Trsta A neguje že desetletja. Kako pa se sooča z vprašanji lastne identitete, jo je kdaj zamikalo, da bi ostala v Sloveniji, kjer je študirala? Kakšne perspektive imajo mladi Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini in kakšen je njihov odnos do uveljavljenih manjšinskih struktur? Prisluhnite! Foto: Lucija Tavčar na terenu v Bardu

Urednica in režiserka na slovenskem programu RAI v Trstu Lucija Tavčar pripada mlajši generaciji. Po mami koroška in po očetu tržaška Slovenka je zelo ukoreninjena v obeh prostorih. Z vprašanjem identitete se slej kot prej sooči vsak zamejec, pravi. Kakšne perspektive pa imajo mladi? Celovška Posojilnica Bank se vnovič prodaja. Kaj bi to lahko pomenilo za dvojezične poslovalnice na avstrijskem Koroškem in kaj za sponzoriranje dejavnosti koroških Slovencev? Gostimo doktorico Anito Peti Stantić, predstojnico katedre za slovenski jezik in književnost na zagrebški Filozofski fakulteti, prevajalko in letošnjo dobitnico Lavrinove diplome. Naša sogovornica pa je tudi Jelka Pšajd, raziskovalka, tesno povezana s Porabjem. Za svoje delo je dobila Murkovo nagrado, najvišje strokovno priznanje na področju etnologije Foto (Vida Toš): etnologinja Jelka Pšajd, Murkova nagrajenka, raziskovalno tesno posvezana s porabskimi Slovenci

Slovenija in Madžarska sta lahko, ko gre za varovanje manjšin, vzor mnogim državam po svetu, je prepričana predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je skupaj z madžarskim kolegom Tamásom Sulyokom obiskala Pomurje in Porabje. Predsednik krovne Državne slovenske samouprave Karel Holec, pa verjame, da bodo porabski Slovenci, če bodo enotni, ne le preživeli, temveč tudi živeli. Gostimo Nives Cossutta, tržaško rojakinjo, ki je prevzela vodenje Slovenske kulturno gospodarske zveze. Ta krovna organizacija Slovencev v Italiji je pred pomembnimi izzivi in tega se zaveda tudi nova predsednica. Kako pa si predstavlja sodelovanje z drugo krovno organizacijo Svetom slovenskih organizacij? Februarja prihodnje leto bo minilo 25 let od sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Pri njegovi pripravi je sodeloval tudi nekdanji senator Stojan Spetič, politik in novinar. Zanima nas, kako se danes spominja časov priprave zakona, zelo pomembnega za rojake v Furlaniji – Julijski krajini. Z urednico tržaške založbe…

Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem. Foto (Vida Toš) - Zbornik ob 35 letnici Zveze Slovencev na Madžarskem

Slovenščina od vrtca do univerze je eden od ciljev koroških Slovencev. Pri tem lahko pomembno vlogo igra tudi študij slovenščine na celovški univerzi, ki v okviru Inštituta za slavistiko poteka že pol stoletja. Za razvoj jezika so pomembni tudi ekonomski dejavniki in kot ugotavlja doktor Klemen Lah, lektor za slovenščino na Reki in v Zadru, bi veljalo že obstoječe dobre prakse nadgraditi z večjo promocijo slovenske kulture na Hrvaškem. Krepitev gospodarskih temeljev pa je pomemben dejavnik za mlade rojake v sosednjih državah, so se strinjali udeleženci konference v Trstu, namenjene perspektivam mladih. Manjšina potrebuje ne le podjetnike, temveč tudi kadre, ki bodo skupnost vodili v prihodnje, pravi predsednik Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta Fabio Pahor. Nina Malalan pa je prepričana, da z dvo - ali večjezičnostjo postaneš čustveno bolj občutljiv in prilagodljiv. Za ohranitev in razvoj slovenskega jezika so pomembni tudi mediji in tega se dobro zavedajo tudi v Porabju. Foto (USZS): 3. letna…

Med Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini nemalo prahu dvigujejo težave nepremičninskega podjetja Dom. Zaradi velikih finančnih težav so morali kar nekaj kulturnih domov že prodati. Skupaj s pristojnimi v Sloveniji pa zdaj iščejo rešitev za prenos lastništva Kulturnega doma v Trstu. Slovenci na avstrijskem Štajerskem si želijo svojo hišo v Gradcu in tudi o tem so se pogovarjali z veleposlanikom Slovenije v Avstriji, ki se je mudil na svojem prvem obisku pri njih. Na pot na Dunaj pospremimo razstavo o pomembnem koroškem deželnem glavarju Hansu Simi, ki se je moral v 70. letih posloviti zaradi dvojezičnih tabel. Skupaj z Zvezo Slovencev na Madžarskem praznujemo 35 letnico njihovega delovanja in se ustavimo v Lovranu, kjer slovensko kulturno društvo Snežnik 20 let povezuje rojake. Prisluhnite! Foto (USZS): praznovanje 35 letnice Zveze Slovencev na Madžarskem

Bardo je ena od 32 občin, za katere veljajo določila zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Tam živeči rojaki pa se soočajo z velikimi težavami zaradi župana. Diskriminacija se dogaja iz dneva v dan, toda pritiskom ne bodo podlegli, pravi Igor Černo. Za svoje pravice se borijo tudi na avstrijskem Koroškem. Rozi Štiker in društvo Spunij se vztrajajo pri preoblikovanju spomenika brambovcem v Šentjakobu v Rožu in postavitvi parka miru v spomin na padle koroške Slovence. V Prezidu si ogledamo vzorčno turistično izobraževalno kmetijo. Zanima nas, kako bo s kadri, ki bodo delali na tej kmetiji. Z literatom, scenaristom in režiserjem Mikijem Rošem pa se pogovarjamo o obuditvi porabske gledališke družine Nindrik Indrik. Kaj pripravljajo? Prisluhnite! Foto (RTV SLO): Pravice manjšine so več kot vidna dvojezičnost

Zdaj je tudi uradno potrjeno, da je bila policijska racija pri muzeju Peršman nezakonita in nesorazmerna. Kaj to pomeni? Bo kdo odgovarjal? V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je vrsto let vodil Državno slovensko samoupravo, pa obujamo spomine na začetke njegovega političnega delovanja in doseženo. V Šentjakobu v Rožu si ogledamo farso Čudežna dežela, novo predstavo teatra Trotamora, ki opozarja na nevarnosti ideologij in prepričanj o večvrednosti. Gostimo tržaško rojakinjo Petro Grassi, eno najuspešnejših dirigentk v evropskem zborovskem prostoru, ponosno, da jo je Slovenija prepoznala za svojo dirigentko, čeprav ne živi v matici. S porabskim Slovencem Martinom Ropošom, ki je…

Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji praznuje 80 letnico delovanja. Organizacija, ki povezuje skoraj 6.000 rojakov, se mora vseskozi prilagajati. Kako pa je z mladimi? Teh ni manjkalo na letošnjem lutkovnem festivalu Cikl Cakl v Šmihelu pri Pliberku. Ustavimo se na osnovni šoli Klana pri Reki, kjer so dobili novo učiteljico slovenščine. Zanima nas, kakšni so njeni vtisi. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku pa se pridružimo malčkom iz Porabja in Murske Sobote. Ko zorijo jabolka je naslov projekta, ki povezuje otroke in vzgojiteljice z obeh strani vzhodne meje in je namenjen krepitvi slovenskega jezika. Kako je bilo letos? Prisluhnite Foto (Vida Toš) - projekt Ko zorijo jabolka - povezovanje otrok in vzgojiteljic ter krepitev slovenskega jezika

Slovenija in Madžarska bosta v skupni sklad za gospodarski razvoj narodnih skupnosti v Prekmurju in Porabju namenili vsaka še po dva milijona evrov, so sporočili pristojni na 6. Monoštrskem forumu. Kaj bodo s tem denarjem naredili porabski Slovenci? Ob obeleževanju 105. obletnice koroškega plebiscita se ni bilo mogoče izogniti policijski raciji pri Peršmanu. Mladi koroški Slovenci, ki so pripravili protest, poleg uresničitve določb 7. člena avstrijske državne pogodbe zahtevajo tudi opravičilo. Ustavimo se v Gorici na tradicionalnem čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji, ki je letos potekal v okviru evropske prestolnice kulture. V Prezidu pa se pridružimo rojakom na 20. vseslovenskem srečanju. Priložnosti za razvoj slovenske manjšine na Hrvaškem ne manjka, več pozornosti pa je treba nameniti otrokom. Le ti so namreč zagotovilo za obstoj narodne skupnosti Foto (fb SKD Snežnik Lovran): 20. vseslovensko srečanje v Prezidu

Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni? Ustavimo se v Zagrebu, kjer so na gimnaziji Lucijana Vranjanina dobili novo profesorico slovenščine. Vnovič se je pokazalo, da ustrezna usposobljenost za poučevanje jezika ostaja velik izziv. Spomnimo se pomembne vloge Joška Tischlerja, ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu. Povabimo vas na prireditve, ki jih na avstrijskem Koroškem skupaj s krovnima slovenskima kulturnima zvezama pripravlja Urad za slovensko narodno skupnost in potekajo pod imenom Kulturni tandem. Skupaj z gornjeseniško folklorno skupino pa praznujemo 40-letnico njihovega delovanja. Foto (Vida Toš): 40 letnica Folklorne skupine Gornji Senik